Ne brat teh knjig!

Avtorjeva izjava se na prvi pogled zazdi »malo čez les«. Če pa vemo, da tako nagovarja množico svojih bralcev razvpiti britanski komik in pisatelj – moramo zadevo preveriti. Njegove knjige mulce res zelo pritegnejo – pa poglejmo, s čim.

Uspeh Davida Walliamsa je neverjeten. Ob tem, da je zelo znan britanski komik in dobrodelnik, je trenutno tudi najbolj priljubljen avtor za otroke v Angliji in član komisije Britain's Got talent. Pisati je začel šele po letu 2000.

Kot najbolje prodajani avtor v Veliki Britaniji je letos zaslužil 17 milijonov angleških funtov in prodal več knjig kot kateri koli drugi pisatelj v državi. Walliams je prvi pisatelj za otroke, ki je ostal 100 tednov na 1. mestu svetovne lestvice knjig za otroke in potolkel bližnje tekmece za več kot 20 tednov. Prekosil je tako imenitne tekmece, kot so Julia Donaldson, avtorica Zverjasca, JK Rowling, avtorica Harryja Potterja, Stephanie Meyer, priljubljena avtorica zgodb za najstnice in najstnike, in celo Roalda Dahla.

Prodal je več kot 12,5 milijona izvodov svojih knjig, ki so jih prevedli že v 46 jezikov. Njegove knjige so zasidrane tudi v vrhove mednarodnih knjižnih lestvic. Pri nas je skupaj prodanih več kot 11.000 njegovih knjig.

Za svoje zgodbe je bil večkrat nagrajen. Leta 2012 je prejel nagrado knjiga leta za otroke za knjigo Mišburger, leta 2013 za Zlobno zobarko, leta 2014 za Tiransko teto (za to knjigo je prejel tudi nagrado zvočna knjiga leta).

Vse njegove knjige je enkratno ilustriral nagrajeni in priljubljeni ilustrator Tony Ross (Deutscher Jugendliteraturpreis 1986, nominacija za Andersenovo nagrado 2004), ki je bralcem dobro znan že po ilustracijah knjig Grozni Gašper.

Z nabritim humorjem, iskrivimi domislicami in zabavnimi ilustracijami so na mah osvojile tudi slovenske bralce. Vse njegove knjige je v slovenščino sijajno prevedel Milan Dekleva.

Za prve bralne korake

Takšna je zabavna slikanica o nabriti in posebni deklici V naši šoli je kača. Na dan, ko so otroci lahko prinesli v šolo domače ljubljenčke, ona ni prinesla kanarčka ali mucka, ampak – pitonko Penelopo!

Slikanica je kot nalašč za učenje branja ob pogovoru o domačih ljubljenčkih ter igralnih uricah v vrtcu in šoli. Zabavne ilustracije pa so lahko tudi spodbuda za risalne polete, igranje prizorov in drugo hudo zabavo.

Zgodba razbija predsodke o živalih, kačah, saj si glavna živalska junakinja – pitonka Penelopa – hitro pridobi naklonjenost otrok. V hipu se spremeni v imenitno igralo, pomaga jim celo seštevati, čeprav le do devet …

Slikanica je zelo primerna tudi za otroke, ki se počasneje učijo branja, in za otroke z motnjo branja – disleksijo. K njihovi bralni uspešnosti močno prispeva oblika črk v tej knjigi (male tiskane črke z veliko prostora med njimi, z razločnim in čitljivim videzom, tudi velikost črk je večja).

Za samostojne mlade bralce

Zgodbe Babica Barabica, Zlobna zobarka, Mihec milijarder, Tiranska teta in Dedkov veliki pobeg so navdušile otroke, ker so zabavne, napete, pustolovske, hkrati pa se dotikajo tudi resnih tem (prijateljstvo, osamljenost, čaščenja denarja …). Izza ravno prave količine grozljivosti, ki naježijo kožo, iz zgodb vedno znova zasije humor, tudi toplina, zaiskrijo se številne domislice.

Babica barabica je največkrat ponatisnjena Walliamsova knjiga v Avstraliji in je doživela že več kot 40 prevodov v tuje jezike! Tudi slovenske otroke je navdušila ideja o babici, ki je videti zoprno dolgočasna, a je seveda vse kaj drugega: velika pustolovka in ‘persona’ svetovnega formata.

Uspešnica št. 1 na lestvici knjig za otroke je postala duhovita in topla pripoved za vso družino Mihec milijarder. Pripoveduje o dečku, najbogatejšem dvanajstletniku v deželi, ki ima vse, a niti enega prijatelja. Po številnih zapletih Mihec dobi tisto, kar je za otroka najpomembneje: toplino in bližino.

Med uspešnice št. 1 na lestvici knjig za otroke se je uvrstila tudi prisrčna in porogljiva pustolovščina Tiranska teta. Sirota Stella se srečno ubrani spletkarske tete, ki jo namerava ogoljufati za dediščino.

Poslastica za mladež je tudi zgodba Zlobna zobarka, srhljivo zabavna zgodba o fantu z velikim srcem in še večjim strahom pred zobarjem. A ker je, kot veste, strah votel, okoli pa ga nič ni, kratko potegne samo zobarka.

Dedkov veliki pobeg je zgodba o nekdanjem mojstrskem pilotu britanskega bojnega letala, ki ga na stara leta pošljejo v dom za ostarele. Dedek in njegov vnuk Jure se s tem ne sprijaznita in izpeljeta drzen pobeg, poln napetih preobratov.

Ati v zagati je zgodba o atiju Dragu in njegovem sinu Franciju, ki ju življenje postavi pred hude preizkušnje. Neizmerno se imata rada in to jima pomaga prebroditi čisto vse težave.

Za oklevajoče bralce

Vsi ti brezupno obupni otroci, Vsi ti brezupno obupni otroci 2 in Vsi ti brezupno obupni otroci 3 prinašajo vsaka po deset slastno srhljivih in gravžastih zgodb, forastične fore, turbo zabavo. Glavno vlogo imajo prav nič prijazni pamži – ki se jim kar naprej nekaj kravžlja-gravžlja v glavi, ki kar naprej prdijo, ne morejo biti pri miru, si toliko časa vrtajo po nosu, vlečejo smrkelj, so skratka pravi grozkoti.

Toda, pozor! Čeprav bodo zgodbe iz vseh treh knjig na prvi pogled ponudile otrokom vrsto zamisli, kako naj postanejo še obupnejši, čeprav so nekateri že zdaj izjemno obupni« seveda ne gre za to.

Potem ko v prvi knjigi v eni od zgodb količina smrklja Smrkavega Sandija tako naraste, da se spremeni v nevarno kroglo, bombo, ki povzroči silovit pok, pisatelj zapiše: »To se lahko zgodi tudi vam, če si boste brskali po nosu. Naslednjič vzemite robec in pihnite. Sluzasta gnusoba!«

Nemarna Neda je imela dolge, krempljaste nohte. Noge so ji smrdele kot gorgonzola, ki ji je pred desetletji potekel rok trajanja. Za čistočo se ni zmenila. Pisateljev dobronamerni nasvet: »Če vam kdo reče, da počistite sobo, jo počistite. Sicer …«

Zofija je od gledanja TV dobila kvadratno glavo. Na zofi je poležavala tako dolgo, da se je z njo sprijela in ju ni bilo več mogoče ločiti. »Točno to se bo zgodilo vam, če boste preveč buljili v ekran,« svari avtor.

»Prvo zbirko kratkih zgodb sem napisal z mislijo na oklevajoče bralce,« pove David Walliams. »Želel sem ustvariti noro zabavno in bogato ilustrirano knjigo, ki bi bila prijazna do vseh otrok, ne glede na njihove bralne sposobnosti.« Uspeh knjig dokazuje, da mu je uspelo.

Zelo napeto je tudi dogajanje v knjigi Mišburger, v kateri nesramna lenoba in ogaba v obliki Zojine mačehe skrbi za to, da ni dekličino življenje niti malo rožnato. Povrhu se mačeha še pajdaši z lastnikom stojnice Mišburger, ki …, raje ne povemo, kaj počne. Pa vendar, konec je dober, s tem pa vse dobro.

David Walliams ima svoj pristop. Potem ko otrok z energičnim svarilom pred neobičajno vragolijo, gravžarijo ali drugim hudim pretiravanjem očitno ne odbije, ampak jih zapelje in zabava, rad pripiše zgodbam ob rob, zakaj je bolje počistiti sobo, ne ves čas ležati in buljiti v ekran … in da biti »pridko« ni vedno tako slabo (včasih pa sploh ne)! Šibke, kot se spodobi, podpre, zlobne pa v njihovih slabih namenih onesposobi.